ZGODOVINA ŠOLE

OS-MirenŠolski okoliš OŠ Miren zajema na Krasu vasi Lipa, Novelo, Temnica, Vojščica, Sela, Korita, Hudi Log, Kostanjevica, Opatje selo, Nova vas, Lokvica, v dolini pa vasi Miren, Orehovlje, Vrtoče in Bilje.

Šolska obveznost se je v naših kraji pričenjala okrog let 1859–1860. Prvi šolarji so pouk obiskovali večinoma v župniščih oz. kaplanijah po posameznih vaseh, navadno ob nedeljah. Kasneje so šolska vrata odprli v občinskih hišah ali drugih večjih prostorih v vasi, kjer je bilo dovolj prostora za tolikšno število otrok. Prve šole so bile enorazrednice, kasneje so uvedli dvorazrednice, nadalje pa se je pouk počasi gradil v štirirazredno, nato v osemrazredno osnovno šolo, danes pa imamo že devetletko.

S spreminjanjem šolskega sistema je oblast začela graditi stavbe, namenjene samo pouku. Tako so se v šolsko stavbo vselili učenci in učitelji v Mirnu leta 1906, v Biljah1910, v Kostanjevici pa leta 1914. Toda nemirni časi so prinesli 1. svetovno vojno, ki je zahtevala prekinitev šolskega dela. Primorci so se morali seliti drugam, kjer ni bilo vojnih spopadov. V Savinjski dolini, v Mozirju, je delovala begunska šola. Le v Kostanjevici so otroci obiskovali šolo še v letu 1916, potem pa je zaradi spopadov prenehala še tam.

Po končani vojni so bile stavbe porušene ali vsaj močno poškodovane. V Kostanjevici so sedanjo stavbo zgradili Italijani leta 1923. Polagoma je fašizem pridobival na moči, slovenske šole so postale najprej nezaželene, od leta 1927 pa po odloku italijanskega ministra Gentilla še prepovedane. Slovenska beseda se je poslej skrivoma gojila po župniščih, kjer so otroci pri verouku brali iz slovenskih katekizmov. V dotedanjih slovenskih šolah pa so poučevali italijanski učitelji, slovenske so namreč pregnali v južno Italijo.

Med 2. svetovno vojno je bilo šolsko poslopje v Mirnu požgano, v Kostanjevici pa uničen šolski inventar. Po letu 1943, to je po zlomu fašizma, so otroci hodili v partizansko šolo; pouk je potekal v posameznih hišah ali v župniščih.

Po 2. svetovni vojni se je spet vzpostavil red glede šolanja otrok. Leta 1946 je bila šola obnovljena v Mirnu, leta 1948 pa še v Kostanjevici. Stekel je reden pouk za osnovno šolo (to je do 4. razreda); nižjo gimnazijo (od 5.–8. razreda) pa so otroci obiskovali v Gorici (Italija), po priključitvi cone A Jugoslaviji pa v Šempetru. Šele kasneje so nižjo gimnazijo uvedli tudi v Mirnu.

Sčasoma je število otrok po vaseh na Krasu dokaj upadlo, zato so leta 1963 ukinili šole na Vojščici, v Temnici in Selah. Otroci iz teh vasi so celotno osnovno šolo obiskovali v Kostanjevici. S šolskim letom 1965/66 pa je postala šola v Kostanjevici podružnična šola, ki je izobraževala otroke do 4. razreda; ostali učenci so obiskovali šolo v Mirnu.

Biljenci so imeli svojo osnovno šolo, ki med 2. vojno ni bila požgana. Tam je po osvoboditvi potekal pouk. Ob uvedbi osemletne osnovne šole so otroci prihajali v višje razrede večinoma v Miren.

Zgradbe, v katerih je delovala šola, so stare. Prva večja dograditev šole v Mirnu je potekala v letih 1970/71; leta 1982 je bila šoli prizidana telovadnica s tremi učilnicami, leta 2003 pa se je podstrešje prezidalo v dve učilnici s kabinetoma in pisarne.

V Kostanjevici so prenavljali v letih 1975/76, saj so potrebovali posodobljene prostore za celodnevno šolo, nazadnje pa leta 2001. Sedanji prostori ustrezajo devetletki. Tudi šola v Biljah je bila deležna obnovitvenih del, ki so potekala nazadnje pa so prostore za potrebe devetletke prenovili leta 2003.

V šolskem letu 2004/05 smo tudi v Osnovni šoli Miren vpeljali devetletno šolanje. Novim časom smo prilagodili poučevanje: učitelji se trudimo učencem zagotoviti pridobivanje znanj na prijeten in zanimiv način, uvajamo nove načine poučevanja, bolj se prilagajamo posameznikovim sposobnostim in interesom.

Pripravila Marta Pavlin