V Kostanjevici se je šola začela dne, 1. junija 1859. Ustanovljena je bila po zaslugi občine, ki je odstopila in opremila sobo za učilnico v občinski hiši. Prvi učitelj je bil domačin Josip Trampuž. Okrajno šolsko nadzorstvo v Devinu ga je imenovalo za učitelja pripravnika z dekretom dne, 27. 5. 1859. Takratni dekan v Devinu je bil Josip Voučič. Leta 1873 je postala tedanja šola redna enorazrednica. Učiteljski izpit je Trampuž opravil maja 1875. Takratni deželni šolski svet v Trstu ga je imenoval za stalnega učitelja. Po odloku okrajnega šolskega sveta v Sežani, 29. 08. 1895 se je šola razširila v dvorazrednico. Učitelj Trampuž je postal nadučitelj. Na drugo učiteljsko mesto, na katerem so se učne moči pogosto menjale, je prvi prišel septembra istega leta Alojz Šonc. Trampuž je vodil šolo do 31. 05.1906. Po sedeminštiridesetih letih dela se je upokojil. Kratko dobo je bil njegov naslednik Leopold Arko, učitelj iz Kobjeglave.
V šolskem letu 1907- 08 je vodstvo dvorazrednice prevzel Anton Fakin, ki je prej dve leti učiteljeval v Temnici. Njegovo šolsko delo je bilo zelo uspešno. Naklonjenost ljudstva šoli je okrepil s prirejanjem šolskih veselic s kulturnim programom. Del dobička od veselic je uporabil za nakup šolskih knjig siromašnim učencem, sicer pa je denar nalagal v hranilnico. Takratni prostori namenjeni šoli zdravstveno niso ustrezali, zato je pri pristojnih ljudeh dosegel, da se je zgradilo posebno šolsko poslopje in oskrbni šolski vrt.
Šolske temelje so začeli kopati 28. 01. 1913, šola je bila dograjena in slavnostna otvoritev je bila 07. 06. 1914. Poslopje je imelo dve učilnici in učiteljsko stanovanje. Šolski vrt je z donacijo občine in okrajnega šolskega sveta uredil nadučitelj Anton Fakin.
V tej šoli se je rodil pesnik, pisatelj, publicist,… Igor Torkar – Boris Fakin, sin Antona Fakina.
Nadaljnje uspešno delo je zavrl izbruh prve svetovne vojne. Anton Fakin je bil mobiliziran, pouk pa je nadaljevala učiteljica Vinka Antonič. Zaradi napovedi vojne je konec maja 1915 pouk prenehal. Šolsko poslopje je prevzela vojsko. Ker pričakovanega udora na Kras ni bilo, Italijani so le redko obstreljevali Kostanjevico s topovi, se je pouk 21. 03. 1916 nadaljeval v starem občinskem poslopju. Pouk je z dekretom prevzel Albert Poljšak šolski vodja v Auberju Napadi so se do poletja stopnjevali. Poljšak se je 05. 06. 1916 umaknil in s seboj v Auber odnesel tudi šolsko kroniko in jo tako rešil pred uničenjem, ker je bilo šolsko poslopje v Kostanjevici do tal porušeno. Poljšak je kroniko izročil župniku Virgilu Ščeku. Ta jo je ohranil in po naključju srečnih okoliščin je sedaj v NUK v Ljubljani.
Po končani prvi svetovni vojni je bila šola v obnovljeni Kostanjevici zopet enorazrednica, vendar dalj časa ni delovala, ker se šolsko poslopje ni obnovilo.
Sedanjo šolsko stavbo so zgradili Italijani leta 1923. Med obema vojnama so tu poučevali mnogi italijanski učitelji.
Med drugo svetovno vojno so fašisti požgali ves šolski inventar in šola ni delovala. Partizanska šola je začela delovati novembra 1943 in je z manjšimi prekinitvami trajala do osvoboditve. Po osvoboditvi se je šola iz dvorazrednice razvila v štirirazrednico. Leta 1948 se je pouk iz privatne hiše zopet preselil v šolsko poslopje. Po vojni so otroci obiskovali osemletno osnovno šolo v Kostanjevici. Leta 1963 so ukinili šole na Vojščici, v Temnici in v Selah na Krasu. Otroci iz teh vasi so šolo obiskovali v Kostanjevici. Z šolskim letom 1965 – 66 je bil v Kostanjevici pouk le do četrtega razreda, učenci višjih razredov so se vozili v Miren.
Šola je bila deležna večje prenove v šolskem letu 1975 – 76. Obnovili so prostore in vgradili centralno ogrevanje. Takrat je bil na šoli uveden celodnevni pouk za vse učence. Celodnevni pouk je bil ukinjen 1985.
Zadnja temeljita obnova šole je bila v poletnih počitnicah 2001. Slavnostno otvoritev prenovljene šole, ki ustreza vsem zahtevam sodobne šole je bila 02.10. 2001.
Zapisano po podatkih iz šolskih kronik.
Dragica Jeklin
